V nedeljo ne bomo volili milijonarjev

Klara Škrinjar

 
Evropski parlament. Foto: Thierry Monasse/STA

Evropski parlament. Foto: Thierry Monasse/STA

TRDITEV

Konec maja ne bomo volili zgolj novih poslancev, ampak tudi nove milijonarje.

Osnovna plača evroposlanca znaša kar slabih 9.000 evrov bruto, dobijo tudi dodatke.

Če vse te prejemke seštejemo, je skupen strošek davkoplačevalca na poslanski mandat skoraj 1,1 milijona evrov bruto.

Evroposlanci, ki so razkrili ali dejali, da bi razkrili podatke o porabi dodatka k plači, so na semaforju dobili zeleno luč.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

24UR.COM IN 24UR


 

KLJUČNE UGOTOVITVE

  • Evroposlanci Lojze Peterle, Igor Šoltes in Tanja Fajon imajo precej manj mesečnih stroškov, kot je nadomestila. Drugi jih niso razkrili.

  • Evroposlanca, ki danes trdita, da bi javno razkrila porabo dodatka, sta v tem mandatu glasovala proti razkritju (Franc Bogovič in Peterle).

  • Peterle in Šoltes imata precejšnje stroške vzdrževanja spletne strani, povprečno 610 oziroma 300 evrov na mesec.

  • Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin so na semaforju dobili zeleno luč, češ da bi razkrili svojo porabo, čeprav so pojasnili, da po trenutnih pravilih tega ne bi storili.

  • Trditev, da evroposlanski mandat stane davkoplačevalce dober milijon evrov, je napačna in neutemeljena.


Prihodki evroposlancev so že vrsto let kontroverzna tema. Najprej zato, ker so precej višji od prihodkov politikov, ki delujejo znotraj meja nekaterih držav članic, drugič pa zato, ker evroposlanci prejemajo še splošno nadomestilo stroškov v znesku 4.513 evrov na mesec, katerega poraba tudi zaradi odločitve evropskega sodišča iz lanskega septembra ostaja skrita pred evropsko javnostjo.

Splošno nadomestilo stroškov se izplačuje vsak mesec kot neto pavšal in je namenjeno vodenju evroposlanskih pisarn v državah EU, v katerih so bili poslanci izvoljeni, za plačilo pisarniških stroškov in organizacijo dogodkov znotraj države. Nadomestilo je treba  porabiti izključno za stroške, povezane z opravljanjem evroposlanske funkcije, osebna poraba je strogo prepovedana. Toda evropski parlament doslej ni zbiral nikakršnih dokazil o tej porabi javnih sredstev, ki bo letos iz evropskega proračuna odnesla okrog 40,5 milijona evrov.

Prispevek, objavljen aprila v sklopu Dejstev na 24ur.com, vsebuje semafor, ki signalizira pripravljenost za razkritje porabe nadomestila za splošne stroške. Vsi evroposlanci in kandidati na semaforju so dobili zeleno luč, razen Franca Bogoviča, ki je dobil rumeno, in Iva Vajgla, ki je dobil rdečo luč. Zelena, seveda, pomeni, da so naklonjeni razkritju, rdeča pa nasprotno.

Do semaforja nas je pripeljala objava na twitterju, s katero nas je zavod Državljan D, ki ga vodi kandidat za evropskega poslanca Domen Savič, opozoril na morebitno netočnost v zvezi z evroposlancem in vnovičnim kandidatom Lojzetom Peterletom (NSI).

Kandidat za evroposlanca iz vrst NSI Žiga Turk je namreč na soočenju na Planetu TV na vprašanje, ali bi razkril podatke o dodatku, odvrnil: »Kolega Lojze Peterle je kot evropski poslanec javno razkril vse prejemke, tako da nimamo s tem nobenih težav.«

Savič je Turka in Peterleta javno pozval, naj »dostavita link, na katerem je Peterle razkril vse prejemke kot poslanec EU«. Peterle je odgovoril s povezavo na prispevek 24ur.com in pojasnil, da je njegova poraba dodatka prikazana na semaforju.

Toda na semaforju ni bilo videti nobenih podatkov, niti pojasnila, kje jih lahko najdemo. Ob Peterletovem imenu je bila zelena luč, nismo pa opazili, da bi bila ta klikabilna.

Zelena luč je bila upravičena, Peterle je res razkril podatke.

Kot je dodatno pojasnil za razkrinkavanje.si, razkritje porabe zanj »nikoli ni bila težava«, ne strinja pa se, da se »zahteva občutljive osebne podatke, ki so potem lahko tudi predmet političnih pritiskov«. Navezal se je tudi na sodbo »evropskega računskega sodišča«, ki naj bi odločilo, da osebni podatki, četudi so povezani z informacijami javnega značaja, ne morejo biti javni. In da bi anonimizacija teh podatkov pomenila administrativno breme.

Dodal je še, da je »popolnoma naklonjen večji transparentnosti porabe sredstev«, in sklenil: »Računam, da bomo v naslednjem sklicu našli primerno rešitev, ki bo omogočila pregled porabe ter hkrati ne ogrozila varnosti osebnih podatkov.«

Peterle je po dostopnih podatkih v evropskem parlamentu glasoval proti preglednosti porabe splošnega dodatka. Leta 2017 je na ključnem glasovanju glasoval proti obveznemu odprtju posebnega računa za prejemanje evroposlanskega dodatka, hranjenju dokazil o porabi, vračilu neporabljenega dodatka ob koncu mandata, reviziji 5-odstotnega vzorca porabe ter javni objavi revizije in stroškov po kategorijah (komunikacije, najem pisarne, pisarniška oprema …).

Tako so glasovali vsi slovenski evroposlanci, razen Tanje Fajon in Igorja Šoltesa, ki sta glasovala za vseh pet dopolnil.

Ko je evropski parlament konec marca letos odločal o razrešnici za proračun EU v letu 2017, so poslanci glasovali tudi o dopolnilih, s katerimi bi pozvali predsedstvo parlamenta, naj nemudoma nadaljuje pogovore o splošnem dodatku in se čim prej dogovori o novih skupnih pravilih, ki bodo zagotovila pregledno in odgovorno javno porabo. Dopolnila so bila podobna tistim, o katerih so evroposlanci glasovali leta 2017.

Marca letos so za glasovali Ivo Vajgl, Romana Tomc, Tanja Fajon in Igor Šoltes, proti so bili Franc Bogovič, Peterle in Milan Zver (dvakrat sicer, kot kaže, ni oddal glasu), Patricija Šulin pa se je vzdržala.

Na semaforju Dejstev je imel rdečo luč samo Vajgl, ki ne kandidira več, Bogovič pa je imel rumeno, češ da bi porabo dodatka razkril le delno. Nekaj tu ni bilo v redu.

Slovenski evroposlanci na posvetu v državnem zboru z naslovom Zakaj na EU volitve?, 21. januarja 2019. Foto: Bor Slana/STA

Slovenski evroposlanci na posvetu v državnem zboru z naslovom Zakaj na EU volitve?, 21. januarja 2019. Foto: Bor Slana/STA

Dobijo več, kot porabijo

Pri razkrinkavanju.si smo sklenili podrobno preveriti odgovore trenutnih evroposlancev v zvezi z razkritjem porabe splošnega dodatka, ki so jih dali za Dejstva na Pop TV, s tem povezani spletni članek in televizijski prispevek v okviru 24ur.

Peterle je novinarjem predal podatek, da njegova povprečna mesečna poraba splošnega dodatka znaša 3.969,89 evra, kamor je vštel tudi »letalske karte za dogodke, kjer je poslanec gost, v višini 326,82 evra« in »potne stroške in nastanitev za dodatno skupino mladih obiskovalcev (1 na tri mesece) v višini 666,67 evra«. Toda v pravilih porabe splošnega dodatka, ki veljajo v trenutnem mandatu, ni predvidena poraba dodatka za letalske vozovnice na dogodke zunaj evroposlančeve matične države, saj je ta namenjen delu znotraj države izvolitve. Sicer pa evroposlancem letalske stroške ob predložitvi dokazil povrne parlament.

Ker ima Peterle stroške z obiski mladih na tri mesece, nas je zanimalo, ali je torej 666,67 evra strošek na trimesečje ali na mesec, saj bi moral v drugem primeru znižati mesečni znesek na 222,22 evra. Če namreč znesek ni preračunan na mesec, potem je Peterletovo mesečno povprečje manjše, 3.525,44 evra. Če bi odšteli še letalske karte zunaj Slovenije, bi povprečni mesečni stroški znašali 3.198,62 evra.

Prosili smo ga za dodatna pojasnila. Pa tudi za dopolnilo informacije o mesečnem »povračilu potnih stroškov sodelavcem« v višini 275,22 evra, saj stroške dela lokalnih asistentov plača neposredno evropski parlament.

Ker naj bi na mesec plačeval 610 evrov za vzdrževanje spletne strani, smo ga prosili, da to porabo prikaže podrobneje. Bo parlamentu vrnil neporabljeni splošni dodatek? Kljub drugačni obljubi nam na vprašanja do včeraj ni odgovoril.

Evroposlanec Igor Šoltes za vzdrževanje spletne strani, programiranje in gostovanje plačuje 300 evrov, kar se prav tako zdi nekoliko visok mesečni strošek. Prosili smo ga za podroben prikaz teh stroškov in za pojasnilo, ali mu je kaj splošnega dodatka ostalo, koliko ter ali ga bo vrnil. Seštevek povprečnih mesečnih stroškov, ki jih je nanizal, je bil namreč le 2.850 evrov, za 1.663 evrov manj od mesečnega dodatka.

Odgovoril je, da je navedel »stroške tipičnega meseca, ki pa seveda variirajo od meseca do meseca. Kadar je aktivnosti več, so večji tudi stroški, vezani na dogodke, logistiko in ostalo,« je pojasnil. Zagotovil je, da bo neporabljeni del splošnega nadomestila stroškov vrnil ob koncu mandata, nima pa še podatka, koliko mu ga bo ostalo.

Ker se tudi njegov mesečni znesek 300 evrov za vzdrževanje spletne strani, programiranje in Domenco zdi malce visok, smo ga prosili za bolj podrobno navedbo mesečne porabe. »Stroški vzdrževanja spletne strani, programiranja in Domence se po mesecih prav tako razlikujejo, glede na aktivnosti na spletni strani, vzdrževanje, posodobitve spletne strani,« nam je pojasnil.

Ali bo vrnila neporabljeni dodatek, smo vprašali tudi Tanjo Fajon, katere povprečni mesečni stroški so v seštevku 2.484 evrov, kar je precej manj od vsote splošnega dodatka. Navedla je sicer, da ima še variabilne stroške, a teh bi moralo biti po preračunu za okrog dva tisoč evrov, kar se zdi precej. Prosili smo jo za oceno mesečnih variabilnih stroškov in za pojasnilo, ali ji je ostalo kaj dodatka in ali ga bo vrnila. Odgovora še nismo prejeli.

Foto: Tom Barbier © European Union 2012 - EP

Foto: Tom Barbier © European Union 2012 - EP

Slepomišenje o zasebnosti

Ko smo preverili še preostale odgovore, smo ugotovili, da Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin trdijo, da so porabo dodatkov pripravljeni razkriti le, če bo odločitev o varovanju teh podatkov umaknjena. To pomeni, da v zdaj veljavni ureditvi svojih podatkov niso pripravljeni razkriti, torej bi morala biti njihova zelena luč na semaforju rdeča.

A ne le to. Navedeni poslanci so se sklicevali tudi na nadzorne službe parlamenta, ki lahko preverijo upravičenost porabe nadomestila. Toda po dostopnih informacijah  doslej ni bilo niti enega notranjega pregleda ali revizije, ki bi bila osredotočena na porabo poslanskega dodatka. Še več, nadzorne službe parlamenta porabe splošnega dodatka sploh ne morejo preveriti, saj evropski parlament o tej porabi nima niti enega samega dokumenta, kar je v kontroverzni sodbi potrdilo tudi evropsko sodišče.

Iz pisarne kandidatov Milana Zvera in Romane Tomc so nam sporočili, da lahko »evropski parlament poslance kadarkoli pozove, naj dajo dokumente na vpogled pristojnim službam. Naša trditev, da so vsi podatki o porabi nadomestila za stroške na voljo notranjim nadzornim službam, ki lahko preverijo upravičenost porabe, je torej v celoti korektna in drži. Dokumenti so notranjim službam vedno na voljo.«

Dodala sta, da bosta upoštevala nova pravila, ko jih bo objavil evropski parlament. Patricija Šulin na vprašanja ni odgovorila.

Naj pojasnimo, da po našem vedenju trenutno ni pravila ali odločitve parlamenta, ki bi eksplicitno določala, da so podatki o porabi dodatka varovani. Resda je tako odločilo evropsko sodišče, toda v okviru specifičnega sodnega postopka, kot odgovor na tožbo 29 novinarjev iz vse EU zoper evropski parlament, ki je zavrnil dostop do podatkov o porabi.

Predsedstvo parlamenta je pravila lani spremenilo, veljati pa začnejo v novem mandatu. Nevladna organizacija Transparency International je spremembo pravil takrat označila za škandalozno. Kljub drugačnim pričakovanjem je namreč predsedstvo določilo zgolj eno novo obveznost: da morajo poslanci v mandatu 2019–2024 splošni dodatek prejemati na poseben bančni račun. Sicer pa lahko prostovoljno zbirajo dokazila o porabi, jih predajo v revizijo, poročilo pa bodo po novem lahko objavili na svoji spletni strani.

Franc Bogovič je v prispevku Dejstev trdil, da je edini način za razkritje stroškov porabe splošnega nadomestila, da bi javnosti omogočili vpogled v plačilni račun in vse transakcije, kar se mu zdi nekoliko nenavadno.

Zato smo ga vprašali, ali v evroposlanski pisarni ne hranijo dokazil o porabi tega dodatka oziroma zakaj menijo, da bi ta vpogled javnosti lahko omogočili zgolj z neposrednim vpogledom v transakcije prek bančnega računa.

Bogovič je potrdil, da hrani vsa dokazila o porabi. Vendar so nekatera, pravi, povezana z osebnimi podatki, zaradi česar morajo po sodbi evropskega sodišča zasebnost teh oseb zaščititi. »Se pa zavzemam, da bi zadevo reformirali na način, da bi te stvari razdelili na javni in zasebni del. Vsekakor pa vse račune hranimo, saj morajo biti na voljo finančnim službam evropskega parlamenta.«

Sodba evropskega sodišča se je, kot zapisano, nanašala na točno določene postopke, ki jih je pred evropskim parlamentom in nato sodiščem sprožilo 29 novinarjev.

Semafor sveti zeleno tudi pri kandidatki Ljudmili Novak, ki je že bila poslanka, in sicer v mandatu 2004–2009, a tedaj ni razkrila porabe dodatka. Kot je zapisala, evropski parlament takrat od poslancev »ni zahteval nobenih potrdil ali računov o porabi denarja, zato jih tudi nisem sistematično zbirala. Želim pa tudi poudariti, da nikoli nisem imela težav pri razkrivanju svojega premoženja ali prihodkov in tako bo ostalo tudi v prihodnje«.

Poslanec v mandatu 2014–2019 bo, če bo mandat končal in mu je bil dodatek vedno izplačan v celoti, do konca mandata prejel skupno 261.648 evrov neto splošnega dodatka.

Ne bomo volili milijonarjev

V videoprispevku o prihodkih evroposlancev, katerega spletna povezava je del spletnega članka Dejstev, je novinar dejal: »Če poleg plače upoštevamo tudi vse dodatke, do katerih so upravičeni naši evroposlanci, potem lahko rečemo, da konec maja ne bomo volili zgolj novih evroposlancev, ampak tudi nove milijonarje.«

Izračunali so, da evroposlanci v petletnem mandatu dobijo skupno 1.090.642 evrov bruto oziroma:

  • 525.462 evrov bruto za plače,

  • 270.780 evrov bruto za »pavšal«,

  • 294.400 evrov bruto za dnevnice.

To ne drži. Gremo po vrsti.

O plačah

Prispevek navaja, da znaša poslanska plača »slabih devet tisoč evrov bruto mesečno« oziroma 8.757,7 evra. A ta znesek za slovenske poslance predstavlja bruto-bruto, saj se najprej zmanjša za evropski davek in prispevke na 6.824,85 evra bruto, nato pa še za nacionalne davke. Ostane jim neto prejemek 5.594,51 evra oziroma 268.536,48 evra na mandat.

Evroposlanci namreč mandat začnejo in končajo sredi koledarskega leta, kar pomeni, da je »petletni mandat« dejansko dolg tri polna in dve nepolni leti.

Naša šlamparija: Skupni znesek plač na mandat evroposlanca je 335.670,6 evra neto. Poslanski mandat je, seveda, petleten: štiri polna leta in dve nepolni, ne pa tri polna leta in dve nepolni. Zaradi tega se nam je zgodila napaka.

Prvo zasedanje trenutnega sklica evroparlamenta je bilo 1. julija 2014.

O »pavšalu«

»Pavšal« oziroma splošno nadomestilo stroškov je letos 4.513 evrov na mesec, vendar se je znesek skozi trenutni mandat spreminjal.

Seštevek vseh splošnih dodatkov v petletnem mandatu v višini 270.780 evrov je napačen, prav tako znesek ni bruto, kot je navedeno v prispevku, temveč neto.

Poslanec v mandatu 2014–2019 bo, če bo mandat končal in mu je bil dodatek vedno izplačan v celoti, do konca mandata prejel skupno 261.648 evrov neto splošnega dodatka.

O dnevnicah

Dnevnica letos znaša 320 evrov in je namenjena plačilu stroškov namestitve, obrokov in drugih poslovnih stroškov, ki jih ima evroposlanec pri opravljanju funkcije na območju EU. Tudi ta se je skozi mandat spreminjala, poleg tega je to, koliko dnevnic prejme posamezni evroposlanec, odvisno od njegove zagnanosti in prizadevnosti. Natančno število izplačanih dnevnic na mandat je zato težko oceniti, tega podatka nimajo niti v pisarni evropskega parlamenta v Ljubljani, kjer so nam svetovali, da o tem povprašamo posamezne evroposlance.

Dnevnica je izplačana kot neto, ne bruto znesek, kakor napačno navaja prispevek. In ni izplačana »za vsak dan, ko obiščejo evropski parlament«, ampak jo evroposlanci prejmejo za vsak dan »v času parlamentarnih dejavnosti, pod pogojem, da navzočnost potrdijo s podpisom v enem izmed uradnih registrov, ki so za to namenjeni«.

Pogledali smo na lanski in letošnji uradni koledar evroparlamentarnih dejavnosti. Letos smo – s predpostavko, da gre za evroposlanca, ki se udeleži prav vseh dejavnosti in je tudi član vseh delovnih teles, kar v praksi ni mogoče – našteli 164 dni za plenarna zasedanja, sestanke delovnih skupin in za delo političnih skupin, lani pa 149.

Za sredino smo vzeli 156 dni, saj so letos štirje dnevi namenjeni volitvam. Tudi to število bi sicer kazalo še nekoliko znižati, saj podatki o dnevnicah, ki jih nekateri evroposlanci sami od sebe objavljajo na spletu, kažejo, da je bilo teh v letu 2018, ko je dnevnica znašala 313 evrov, denimo od 137,5 do 148,5  (primeri treh poslancev: Julie Girling, Lucy Anderson in Alyn Smith). Sicer pa se dnevnica prepolovi, če evroposlanec ni navzoč na več kot polovici glasovanj v času plenarnih zasedanj.

A če smo dobrodušni in vzamemo za oceno 156 dnevnic na leto, to znese 49.920 evrov oziroma 199.680 evrov na mandat.

Naša šlamparija: Ocena skupnega zneska dnevnic na mandat, če je izplačanih 156 dnevnic na leto, je 249.600 evrov.

Pri Dejstvih so seštevek dnevnic na mandat izračunali na podlagi pavšalne ocene, da so navzoči štiri dni na teden, kar pomeni štirikrat po eno dnevnico, ki znaša 320 evrov. Dobljeno vsoto so pomnožili s 46 tedni (leto ima 52 tednov, evroposlanci pa počitnice »štiri tedne v avgustu ter po dva tedna ob božiču in novem letu«, kar ni točno), zmnožek pa so nato pomnožili še s petimi leti.

O milijonu, ki znaša 847 tisoč evrov

Končna ocena vseh prejemkov (plača, splošni dodatek, dnevnice), ki jih v poslanskem mandatu dobi evroposlanec, brez nadomestil za potne stroške in podobno ter ob predpostavki 155 dnevnic na leto, znaša 729.864,48 evra neto, torej 360.777,52 evra manj od izračuna Pop TV, kjer so seštevali (napačne) bruto in neto zneske.

Naša šlamparija: Končna ocena prejemkov je 846.918,6 evra neto, torej 243.723,4 evra manj od izračuna Pop TV, kjer so seštevali (napačne) bruto in neto zneske.

Prispevek smo zaradi netočnosti ocenili kot šlamparijo, njegov ključni sklep pa zaradi napačnih podatkov, ki so bili podlaga za sklepanje, za neutemeljenega.

Izjave poslancev Milana Zvera, Romane Tomc, Patricije Šulin in Lojzeta Peterleta smo ocenili kot manipulacijo, saj doslej niso pokazali niti najmanjšega interesa za razkrivanje porabe nadomestila splošnih stroškov.

Odgovorov novinarjev Pop TV do zaključka redakcije nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko nam jih bodo poslali.


Posodobitev, 22. maj 2019: Po opozorilu bralca Staša Zgonika smo v besedilu popravili napačno navedbo, ki je za seboj potegnila štiri napačne izračune.

Hvaležni smo za tovrstna opozorila bralcev, saj je naš cilj javnosti posredovati karseda točne informacije in podatke. Nihče ni imun na šlamparije, niti razkrinkavanje.si ne.


Posodobitev, 24. maja 2019: Kot smo zapisali zgoraj, smo avtorjema prispevkov o evroposlancih in njihovih več kot milijonskih prihodkih v okviru Dejstev na Pop TV, poslali vprašanja, v katerih smo podrobno nanizali naše ugotovitve in prosili za pojasnila. Novinarja na naša vprašanja nista odgovorila do včeraj zjutraj, ko so nanje odgovorila Dejstva prek spletnega mesta 24ur.

Uvodoma so Dejstva zapisala:

»V uredništvo (naslovljeno na avtorja članka Miha Plementaša in prispevka v oddaji 24ur Marka Gregorca) smo dobili vprašanja Klare Škrinjar, Oštro. Ker na spletu nismo našli ne strani Razkrinkvanje.si ne Razkrinakvanje.si, v imenu katerih piše gospa Škrinjar, ji na prošnjo za komentar odgovarjamo v tej rubriki.«

Plementas_200519.jpeg

Urednica razkrinkavanja.si je avtorjema poslala e-sporočilo z uradnega e-naslova Oštra, ki je opremljen z avtomatskim podpisom.

Informacije o spletnih straneh z domeno .si so sicer na voljo prek javnega registra Arnesa. Iz podatkov registra je razvidno, da je bila domena razkrinkavanje.si registrirana 15. marca 2019, nosilec domene pa je Oštro, center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.

***

Dejstva so v javnih odgovorih zapisala netočnosti, ki jih je v imenu celostne obveščenosti javnosti o problemu evroposlanskih dodatkov treba pojasniti.

V vprašanjih novinarju, avtorju TV prispevka, smo uvodoma navedli njegov neposredni citat iz Dejstev na 24ur: »Če poleg plače upoštevamo tudi vse dodatke, do katerih so upravičeni naši evroposlanci, potem lahko rečemo, da konec maja ne bomo zgolj volili novih evroposlancev, ampak tudi nove milijonarje.«

Pojasnili smo, da je vsota milijon evrov na poslanski mandat po naših izračunih napačna in da smo odkrili še druge napake, ki smo jih v nadaljevanju nanizali. Podrobno smo pojasnili naše razmišljanje in ugotovitve.

O plačah

  • V odgovor na naše ugotovitve o napačnem izračunu petletne plače evroposlanca so Dejstva zgolj prepisala odstavek iz prispevka, v katerem je razkrinkavanje.si preverjalo dejstva. Torej, kot kaže, vztrajajo, da je petletni izračun bruto-bruto plače evroposlanca korekten in v celoti predstavlja njegov osebni prejemek.

Dodali so še: »Natančen neto znesek je odvisen od olajšav, zato smo se odločili za bolj natančen bruto znesek.«

Toda »bolj natančen bruto znesek« Dejstev je pravzaprav manj natančen bruto znesek. Po mnenju Dejstev naj bi evroposlanec v petletnem mandatu prejel 525.462 evrov, kar temelji na mesečni plači 8.757,7 evra, ki predstavlja bruto-bruto prejemek. Na ta prejemek so evroposlancem najprej odmerjeni evropski davek in prispevki za zavarovanje, po čemer jim ostane 6.824,85 evra bruto. Nato jim davke odmeri še slovenska država, kar jim nazadnje prinese 5.594,51 evra neto plače (odvisno seveda od individualnih olajšav).

Končna mesečna neto plača slovenskega evroposlanca, ki bi morala biti vsaj v približku temelj za izračun njegovih letnih oziroma petletnih prejemkov, če želimo izračunati, ali so po koncu mandata milijonarji ali ne, je tako za 3.163,19 evra nižja od mesečne plače, ki so jo kot osnovo za izračun petletnih plač uporabljala Dejstva.

Dejstvo namreč je, da davki ne pomenijo osebnih prihodkov posameznikov, temveč prihodke nacionalnega oziroma v primeru evroposlancev tudi evropskega proračuna. Od davkov imajo evroposlanci posredne koristi, tako kot drugi državljani. Neposredne imajo le, če jih utajijo ali drugače ukradejo državnemu proračunu. Izhajamo iz predpostavke, da tega ne počnejo.

V spodnji tabeli smo ponazorili razliko v izračunih glede na vrsto prejemka. Če želimo namreč izračunati, kolikšno plačo dobi evroposlanec v enem mandatu, ker nas zanima, koliko ta prispeva k njegovemu »statusu milijonarja«, je izbor vrednosti ključen. Pri Dejstvih so v njegovo »premoženje« vključili tudi dnevnice in splošni dodatek, ki so izplačani kot neto znesek. Če že, potem za približno korektno oceno potrebujemo tudi neto znesek plače, sicer, po domače, mešamo jabolka in hruške, bruto in neto zneske.

O »pavšalu«

  • V odgovor na naše ugotovitve o tem, da so Dejstva napačno izračunala, da evroposlanci v petih letih prejmejo skupno 270.780 evrov bruto nadomestila za splošno porabo (4.513 evrov na mesec), so odgovorili: »Znesek je objavljen na isti spletni strani Evropskega parlamenta kot bruto znesek plače. Če imate drugačne podatke kot predstavniki Evropskega parlamenta in ste prepričani, da so vaši bolj pravi, jih na to lahko opozorite.«

Drži, da je znesek 4.513 evrov na mesec objavljen na spletnem mestu evropskega parlamenta, toda objavljen je kot »pavšalno nadomestilo«, (angleško: lump-sum) in je dejansko izplačan kot neto prihodek. Od leta 2014, ko je znašalo 4.299 evrov in so trenutni poslanci začeli mandat, si je evropski parlament štirikrat izglasoval povišanje nadomestila.

Tudi na to so od leta 2015 opozarjali novinarji projekta Evroposlanci, o katerem so v oddaji 24ur na Pop TV redno poročali kot eni izmed redkih slovenskih medijev. Če bi šlo za bruto znesek, bi o teh izplačilih obstajala dokumentacija, tako pa je ni in evroposlanci »pavšalno nadomestilo« že desetletje prejemajo kot de facto drugo plačo.

Pri razkrinkavanju.si smo točno vsoto vseh pavšalnih nadomestil, ki jih poslanci prejmejo v enem mandatu, izračunali na podlagi javnih virov in z enostavnimi računskimi operacijami. V spodnji tabeli so navedeni zneski nadomestila po letih in javni viri teh podatkov.

V tej tabeli pa smo prikazali, koliko nadomestila za splošno porabo so poslanci prejemali v tem mandatu, do njegovega predvidenega konca. Ti podatki stojijo za našim izračunom, da poslanci v petih letih dobijo 261.648 evrov neto splošnega dodatka.

Dejstvom smo to pojasnili in zapisali, da bi bilo bolj korektno, če bi njihov izračun temeljil na dejansko prejetih nadomestilih splošnih stroškov v petih letih. Opozorili smo jih, da se je znesek nadomestila »od začetka do konca tega mandata povzpel s 4.299 evrov leta 2014 do 4.513 evrov leta 2019«.

V nadaljevanju so se spraševali, zakaj smo v vprašanjih navajali dva različna seštevka nadomestil: 216.624 in 261.648 evrov.

Naj bralcem pojasnimo, da so novinarska vprašanja zgolj ena od podlag za pripravo novinarskega prispevka, ne pa že del samega prispevka. Slovnične napake in zatipkane številke so v novinarskih vprašanjih reden pojav.

»Prav tako vas prijazno opominjamo na površnost pri metodologiji: če opozarjate, da se je znesek v zadnjem mandatu povišal za (dovolite, da zaokrožimo) pet odstotkov oziroma 214 evrov, zakaj ne predvidevate, da se bo do konca tega mandata povišal še za pet odstotkov, tokrat za (spet si dovolimo zaokroževanje) 225 evrov? Izračun revalorizacije najdete na strani Statističnega urada

Drži, znesek nadomestila se je v zadnjem mandatu zvišal za 214 evrov oziroma za 5 odstotkov. O tem, ali se bo nadomestilo spet povišalo, pa bodo lahko glasovali šele evroposlanci, ki bodo izvoljeni v nedeljo. Če povišanje letos bo predlagano in izglasovano, bo najverjetneje začelo veljati šele s 1. januarjem 2020, tako kot v preteklih letih.

O dnevnicah

  • Evroposlanci za vsak dan, ko se udeležijo zasedanja ali delovnih sestankov in se podpišejo v register navzočih, prejmejo dnevnico v višini 320 evrov. Namenjena je plačilu namestitve, potovanja in drugih stroškov, povezanih z opravljanjem funkcije, in ne osebni porabi poslanca. Če bi dnevnice porabili za zasebno potrošnjo, bi kršili pravila evropskega parlamenta.

Novinarji Dejstev so oceno petletnih prejemkov iz naslova dnevnic izračunali nenatančno. Leto ima 52 tednov, odšteli so počitniške in za izračun vzeli 46 delovnih tednov, po štiri dni sestankov na teden, kolikor evroposlanci bojda v povprečju sestankujejo. To je naneslo 184 dnevnic na leto, kar se je naposled izrazilo kot 294.400 evrov, kolikor naj bi po izračunu Dejstev evroposlanci »zaslužili« z dnevnicami.

Te so, kot zapisano, namenjene dejanskim poslovnim stroškom poslancev in ne njihovi zasebni porabi. Koliko tega denarja zares namenijo za poslovne izdatke in koliko ga »po nesreči« pade v njihov žep, ne vemo, toda predvidevati, da vse dnevnice pomenijo njihov zaslužek, ni korektno.

Pri razkrinkavanju.si smo preučili uradna koledarja evropskega parlamenta za lansko in letošnje leto. V uradnem koledarju so natančno določeni dnevi, ki so v evroposlanskem letu odmerjeni za zasedanja, sestanke delovnih in političnih skupin, za neparlamentarne dejavnosti in prosti čas (letos še za volitve).

Neparlamentarne dejavnosti lahko potekajo v matičnih državah, drugih državah EU ali zunaj njih. Predvideti pogostost teh sestankov bi bilo po našem mnenju mogoče le z analizo letnih podatkov vseh evroposlancev.

Tako smo za osnovo vzeli zgolj dneve, namenjene za prve tri skupine sestankov. Za te je letos, kot pišemo zgoraj v osnovnem besedilu, predvidenih 164 dni, lani pa jih je bilo 149. Vendar bi tudi to število kazalo zmanjšati, kajti kot smo pojasnili v našem prispevku, predvideva evroposlanca, ki je navzoč na vseh sestankih vseh delovnih skupin in sestankih svoje politične skupine ter 100-odstotno navzoč na plenarnih zasedanjih.

Novinarja Dejstev smo seznanili z našim razmišljanjem o korektni oceni števila izplačanih dnevnic na leto in z izračunom, ki smo ga pozneje v našem besedilu še korigirali. Temeljil je na uradnih koledarjih evropskega parlamenta za leti 2018 in 2019.

Dejstva so odgovorila:

»Če vaše izbrano leto (163 dni) pomnožimo z višino dnevnic, dobimo zmnožek 52.160 evrov. Naš izračun (320 evrov x štirje dnevi na teden x 46 delovnih tednov) pokaže 58.880 evrov. Vaša 'analiza', s katero izpodbijate naše podatke, je izračun povprečja števila dni plenarnih zasedanj v letošnjem in lanskem letu. Zakaj niste vzeli povprečja za vsa leta od ustanovitve Evropskega parlamenta (letnico boste našli na spletni strani)?«

Naj zgolj pojasnimo, da smo v vprašanju izrecno navedli, da smo za izračun vzeli sredino 155 dnevnic, kar bi pomenilo, da je popolni evroposlanec v tem primeru prejel 49.600 evrov dnevnic. Nobenega »povprečja števila dni plenarnih zasedanj v letošnjem in lanskem letu« nismo računali, ampak smo peš, kot se reče, prešteli dni na koledarju. Dodali smo, da gre za dneve, namenjene »za plenarna zasedanja, sestanke delovnih skupin in za delo političnih skupin«.

Sicer pa smo pozneje v našem osnovnem besedilu predstavili tri primere evroposlancev, ki porabo svojih dodatkov javno objavljajo. Poiskali smo podatke za leto 2018, ko je bilo na koledarju 149 dni predvidenih za zasedanja in sestanke. V tem letu so poslanci Julie Girling (EPP), Lucy Anderson (S&D) in Alyn Smith (Zeleni) prejeli naslednje število dnevnic:

  • Girling: 148,5

  • Anderson: 145,5

  • Smith: 137,5

Naj dodamo, da Andersonova trenutno po podatkih organizacije VoteWatch.eu zaseda visoko mesto med evroposlanci po sodelovanju na glasovanjih. To pri organizaciji merijo kot odstotek udeležbe posameznega poslanca na glasovanjih, in sicer ne glede na to, koliko dni je bil dejansko navzoč na plenarnih zasedanjih. Njena aktivna navzočnost na glasovanjih je 97,74-odstotna.

Kljub temu da je bilo leta 2018 število izplačanih dnevnic vsem trem navedenim poslancem nekoliko nižje od sredine 156 dnevnic, ki smo jo na podlagi koledarskih dni, namenjenih za sestanke, določili sami, smo to število uporabili kot osnovo za izračun, da evroposlanec v mandatu, ob predpostavki popolnosti, prejme za 249.600 evrov dnevnic.

Menili smo, da se je bolje držati predpostavke o popolnem poslancu (in Girlingova je bila temu leta 2018 blizu), kot za osnovo vzeti tri britanske evroposlance. In želeli smo biti velikodušni.

V ponazoritev zagat z dnevnicami objavljamo spodnjo tabelo:

Podčrtano pa naj dodamo, da bi bilo treba, če bi bili karseda korektni, dnevnice tako ali tako izločiti iz izračuna petletnih prejemkov evroposlancev, ki naj bi v enem mandatu postali milijonarji. Kot zapisano, so namenjene izključno za poslovne stroške oziroma »se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencije oziroma darila v politične namene«.

Dnevnice torej dejansko ne bi smele predstavljati »premoženja«, ki bi se nato skupaj z drugim »premoženjem« sestavilo v celoto, imenovano »milijonar«. Če bi dnevnice (249.600 evrov) odšteli od domnevnega premoženja evroposlanca milijonarja (846.918,6 evra), ki v petletnem mandatu ne zapravi niti evra plače, bi ostalo le še 597.318,6 evra na mandat.

  • Dejstva niso razumela, zakaj smo v naših vprašanjih navajali tudi dnevnico v znesku 160 evrov, ki jo evroposlanci dobijo za sestankovanje zunaj EU, česar niso navedli v prispevku. Odgovor je, da prav zato.

  • Zmotilo jih je še, da smo oporekali, da evropski parlament evroposlancem povrne »vse potne stroške«, kot so poročali, saj jim za potovanja znotraj ali zunaj države, v kateri so bili izvoljeni, vrne največ 4.454 evrov na leto. To pomeni, da jim ne povrne vseh potnih stroškov.

»Tako je: zapisali smo, da Evropski parlament poslancem povrne vse potne stroške in ne le dejanskih (imate prav: zgolj predvidevali smo, da jim povrnejo le dejanske stroške za prevoz na delo in ne vseh; kot pravijo Američani, assumption is the mother of all f*** ups*). Prijazno opominjamo (tudi ta podatek je javno dostopen na spletni strani Parlamenta), da dobijo povrnjene ne le potne stroške za potovanja med Brusljem in Strasbourgom: 'Večina srečanj Evropskega parlamenta, kot so plenarna zasedanja ter seje odborov in političnih skupin, poteka v Bruslju ali Strasbourgu. Poslancem se ob predložitvi računov povrnejo dejanski stroški vozovnice za udeležbo na teh srečanjih ...' Zato ponavljamo: če imate drugače podatke kot predstavniki Evropskega parlamenta in ste prepričani, da so vaši bolj pravi, jih na to lahko opozorite.«

O tem v prispevku razkrinkavanja.si nismo pisali, kljub temu pa pojasnjujemo: podatek, da evroposlancem evropski parlament za potovanja zunaj ali znotraj države povrne največ 4.454 evrov na leto, izvira iz spletne strani evropskega parlamenta in odločitve predsedstva parlamenta z dne 10. decembra 2018 (2018/C 466/02).


O razkrivanju porabe nadomestila

  • Novinarju, ki je naveden kot avtor spletnega prispevka z naslovom »Dejstva: Dober milijon evrov za mandat evropskega poslanca«, smo poslali tudi vprašanja o semaforju, na katerem so prikazali odgovore kandidatov in evroposlancev na vprašanje: »Bi bili pripravljeni predlagati razkritje potrošnje 4.500 evrov nadomestila splošnih stroškov? Če, kako?«

Zanimalo nas je, zakaj so evroposlanci Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin dobili zeleno luč, češ da bi razkrili, kako porabijo nadomestilo splošnih stroškov (4.513 evrov neto na mesec), če so sami dejali, da bi to storili le, če bo v prihodnosti umaknjena odločitev o varovanju teh podatkov.

Pojasnili smo še, da kakšne posebne odločitve, ki bi jo bilo treba umakniti, da bi Zver, Tomčeva in Šulinova lahko objavili porabo, ni. Nadzorne službe evropskega parlamenta, ki naj bi po njihovem lahko kadarkoli preverile porabo, pa tega ne morejo storiti, ker evropski parlament ne hrani niti enega dokumenta o porabi nadomestila za splošno porabo.

»Na vprašanje 'Bi bili pripravljeni predlagati razkritje potrošnje 4.500 evrov nadomestila splošnih stroškov? Če, kako?' so nam vsi trije evropski poslanci SDS poslali isti odgovor, ki ga skoraj pravilno citirate: 'Če bo v prihodnosti odločitev o varovanju teh podatkov umaknjena, bomo slovenski poslanci Evropske ljudske stranke takšno odločitev seveda upoštevali.' Iz tega odgovora nismo razumeli, da slovenski poslanci EPP nasprotujejo razkritju teh stroškov (v nasprotju s Francem Bogovičem, ki ima pri tem pomisleke).«

Iz odgovora treh poslancev torej niso razumeli, da dodatkov ne bi razkrili.

Poglejmo odgovor:

»Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, člani Evropske ljudske stranke, vsa sredstva za nadomestilo stroškov porabljamo v skladu s predpisi, ki jih predvideva pravilnik za porabo teh sredstev. Vsa ustrezna dokazila oziroma računi za porabo sredstev so vedno na voljo notranjim nadzornim službam Evropskega parlamenta. Le-te lahko kadarkoli preverijo upravičenost porabe. Če bo v prihodnosti odločitev o varovanju teh podatkov umaknjena, bomo slovenski poslanci Evropske ljudske stranke takšno odločitev seveda upoštevali.«

Poslanci Zver, Tomčeva in Šulinova aludirajo na obstoj pravila, ki naj bi jim preprečeval javno objavo podatkov o porabi nadomestila za splošno porabo, toda takega pravila ni. Navsezadnje je evroposlanka Julie Girling članica EPP, tako kot omenjena trojica, ki je sicer do volilnega leta konsistentno glasovala proti javni objavi porabe tega nadomestila.

O tem, da večina slovenskih poslancev ne želi javno razkriti, kako porabijo to nadomestilo, je v preteklih letih poročalo več slovenskih medijev. Konec lanskega septembra so v oddaji Pop TV podrobno obdelali problem skrivanja porabe dodatkov evroposlancev. Priporočamo ga v ogled!


Opomba: Pri nastajanju prispevka je sodelovala tudi odgovorna urednica spletnega medija oštro.si Anuška Delić, vodja projekta Evroposlanci, v okviru katerega so novinarji iz vseh članic EU poskušali doseči razkritje podatkov o porabi vseh dodatkov, ki jih dobijo evroposlanci. Razkrinkavanje.si je sicer uredniško neodvisno od spletnega medija oštro.si, ki ga izdaja zavod Oštro.


Razkrinkavanje_Napaka.png

Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.


Razkrinkavanje_Manipulacija.png

Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.

Vsi tipi razkrinkanih informacij